Pri klimatizaciji sta pomembni dve obliki toplote:
- Občutena toplota
- Latentna toplota
Občutena toplota
Ko se predmet segreva, se z dovajanjem toplote njegova temperatura zvišuje. Temu zvišanju temperature pravimo občutena toplota. Podobno je pri odvajanju toplote, ko temperatura predmeta pade, tudi ta toplota je občutena. Toplota, ki spremeni temperaturo predmeta, se imenuje občutena toplota.
Latentna toplota
Vse čiste snovi v naravi lahko spremenijo agregatno stanje. Trdne snovi lahko postanejo tekočine (led se spremeni v vodo), tekočine pa lahko postanejo plini (voda se spremeni v paro), vendar pa takšne spremembe zahtevajo vnos ali odvajanje toplote. Toplota, ki povzroči takšne spremembe, se imenuje latentna toplota.
Latentna toplota ne vpliva na temperaturo snovi – voda na primer pri vrenju ostane na temperaturi 100 °C. Toplota, ki jo vnesemo, da voda še naprej vre, se imenuje latentna toplota. Toplota, ki spremeni agregatno stanje, vendar ne spremeni temperature, se imenuje latentna toplota.
Razumevanje te razlike je ključnega pomena za razumevanje, zakaj se v hladilnih sistemih uporablja hladilno sredstvo. To pojasni tudi izraze, kot sta »skupna zmogljivost« (občutena in latentna toplota) in »občutena zmogljivost«, ki se uporabljajo za opredelitev hladilne zmogljivosti enote. Med cikli hlajenja v enoti kondenzira voda zaradi odvajanja latentne toplote iz zraka. Občutena zmogljivost je tista, ki je potrebna za znižanje toplote, latentna zmogljivost pa tista, ki iz zraka odstranjuje vlago.