Je toplotna črpalka vredna naložbe? Stroški toplotne črpalke v primerjavi s plinskim kotlom
Odkrijte stroške vgradnje in delovanja toplotnih črpalk, pa tudi njihovo energetsko učinkovitost ter ogljični vpliv v primerjavi s plinskimi kotli.
Da, prehod na toplotno črpalko se pogosto izplača, če želite nižje dolgoročne stroške za energijo, večjo učinkovitost in manjši ogljični odtis. Čeprav je strošek vgradnje toplotne črpalke pogosto višji kot pri plinskem kotlu, ima toplotna črpalka daljšo življenjsko dobo, zahteva manj vzdrževanja in porabi bistveno manj energije za enako toploto. Vaši prihranki so odvisni od stroškov vgradnje, cen energije in razpoložljivih državnih spodbud.
V tem članku primerjamo toplotne črpalke in plinske kotle glede na stroške vgradnje, obratovalne stroške, energetsko učinkovitost ter vpliv na okolje, da vam pomagamo pri odločitvi, katera možnost zagotavlja najboljšo donosnost naložbe za vaš dom.
Za primer vzemimo dva lastnika stanovanj – Sophie in Marca – ki sta leta 2015 prenovila vsak svoj dom v Lyonu v Franciji.
Stroški vgradnje za toplotno črpalko in kotel
Sophie se je odločila za naložbo v toplotno črpalko zrak–voda, Marc pa za sodoben kondenzacijski plinski kotel.
Obstaja veliko različnih vrst toplotnih črpalk, zato se lahko stroški nabave in vgradnje precej spreminjajo, od približno 9.200 do približno 20.800 evrov. Če se odločite za druge izboljšave, kot je zamenjava obstoječih grelnih sistemov ali vgradnja izolacije, lahko pride do dodatnih stroškov.
Plinski kotli so na splošno cenejši za vgradnjo, saj stanejo od 3.000 do 6.000 evrov.
Odvisno od tega, kje živite, lahko dobite subvencijo za toplotno črpalko. Več o spodbudah na vašem območju lahko preberete tukaj.
Enako je veljalo za Sophie. Njeni stroški za vgradnjo so bili v primerjavi z Marcovim plinskim kotlom visoki, vendar jih je lahko zmanjšala z državno subvencijo.
Kakšni so stroški vzdrževanja in življenjska doba
Drug dejavnik v enačbi donosnosti naložbe je, kako dolgo bo vaš ogrevalni sistem zdržal in koliko v tem času staneta vzdrževanje ter uporaba.
Če je dobro vzdrževana, bo vaša toplotna črpalka delovala 15–20 let. Vzdrževanje vključuje redne preglede in čiščenje ter običajno stane približno od 115 do 230 evrov na leto.
Zaradi izgorevanja zahtevajo plinski kotli skrbno vzdrževanje in servisiranje, kar lahko stane med od 115 do 350 evrov na leto. Njihova povprečna življenjska doba je od 10 do 15 let.
Deset let po vgradnji novih ogrevalnih sistemov se Marcov plinski kotel bliža koncu svoje življenjske dobe, Sophie pa lahko pričakuje, da bo njena toplotna črpalka delovala še od 5 do 10 let.
Sophiejini stroški vzdrževanja so bili nizki, Marc pa je plačeval višje stroške vzdrževanja za svoj plinski kotel.
Cene energije in obratovalni stroški
Toplotne črpalke brezplačno pridobijo do 75 % potrebne energije iz narave, preostanek pa iz elektrike; kotel se v celoti zanaša na plin. Primerjalni obratovalni stroški so torej odvisni od stroškov za elektriko v primerjavi s stroški za plin za gospodinjstva.
Zlasti v zadnjih letih so cene zemeljskega plina močno nihale zaradi geopolitičnih napetosti, povpraševanja na trgu in motenj v dobavni verigi. Pomembni so tudi sezonski in zemljepisni dejavniki, cene plina se lahko med ostrimi zimami močno zvišajo.
Sodobne toplotne črpalke lahko učinkovito delujejo tudi pri nižjih temperaturah, na cene elektrike pa lahko prav tako vplivajo dejavniki, kot so stroški proizvodnje in vladne politike.
Zato je težko natančno napovedati, kaj se bo zgodilo s cenami energije, vendar pa je Sophie v zadnjih 10 letih vgradila tudi fotonapetostne sončne panele, da bi zmanjšala svojo odvisnost od cen električne energije. Tudi ko je upoštevala stroške vgradnje in vzdrževanja teh panelov, je še vedno opazila znižanje neto računov za električno energijo za to konkretno inštalacijo, medtem ko so bili Marcovi obratovalni stroški spremenljivi in občutljivi na nihanje cen plina.
Energetska učinkovitost plinskih kotlov in toplotnih črpalk
Ne gre le za ceno enote plina ali elektrike, pomemben dejavnik je tudi energetska učinkovitost ogrevalnega sistema.
Odvisno od modela in pogojev delovanja lahko toplotna črpalka pretvori do 400 % energije, ki jo porabi, v uporabno toploto, pri čemer proizvede približno 4 kWh toplote za vsako kWh porabljene električne energije, saj približno tri četrtine te toplote prihaja iz zraka, vode ali zemlje, le približno četrtina pa je dobavljena kot električna energija.
3 kWh je na primer dovolj za:
- Tri ali štiri ure ogrevanja majhnega prostora
- Dve 10-minutni vroči prhi
- Peko 9000 rezin popečenih kruhkov!
- Dva cikla pomivalnega ali pralnega stroja
Sodobni kondenzacijski plinski kotli običajno delujejo z veliko nižjo učinkovitostjo, od 99 do 109 %.
Za proizvodnjo dovolj uporabne toplote za dve 10-minutni vroči prhi itd. bi vaš kotel, tudi pri višji učinkovitosti 109 %, porabil 2,75 kWh energije iz plina namesto 1 kWh električne energije pri toplotni črpalki.
Včasih je lahko plinski kotel bolj varčen, na primer v zelo hladnih podnebjih ali v najhladnejših zimskih dneh, vendar je vrhunska energetska učinkovitost toplotne črpalke na splošno ena njenih glavnih prednosti.
Zaradi te večje učinkovitosti lahko toplotne črpalke v primerjavi s plinskim kotlom pomagajo zmanjšati račune za energijo v gospodinjstvu. Dejanski prihranki se zelo razlikujejo in so odvisni od primerjanih modelov, stroškov nakupa ter vgradnje, tarif za električno energijo in plin, podnebja ter vzorcev uporabe, zato je treba skupne prihranke izračunati za vašo situacijo in ne le predvidevati.
Primerjava ogljičnega odtisa
Eden glavnih dejavnikov pri vedno širši rabi toplotnih črpalk je seveda vpliv na okolje.
Ker do 75 % ogrevanja zagotavljajo iz obnovljive toplote iz zraka, vode ali zemlje, imajo toplotne črpalke manjši ogljični odtis. Ta odtis je mogoče še dodatno zmanjšati, če preostalih 25 %, ki jih dovedemo v obliki električne energije, prihaja iz sončne ali vetrne energije.
Kotli so odvisni od kurjenja plina, kar povzroča izpuste ogljikovega dioksida (CO₂). Na vsak kubični meter porabljenega plina se po ocenah sprosti približno 2,1 kg CO₂, kar je neposreden del izpustov toplogrednih plinov.
Zaključek: Ocena celotne donosnosti naložbe
Na splošno lahko toplotna črpalka za številna gospodinjstva predstavlja koristno dolgoročno naložbo zaradi daljše življenjske dobe, na splošno nižjih stroškov vzdrževanja in večje energetske učinkovitosti v primerjavi s plinskim kotlom, čeprav je dejanska donosnost odvisna od vaše dejanske inštalacije in stroškov energije. Ker številne države zdaj ponujajo spodbude, je lahko toplotna črpalka finančno in okoljsko privlačna izbira. Če torej načrtujete nadgradnjo ogrevalnega sistema, je morda pravi čas za to.
Ključne ugotovitve
V nadaljevanju so navedene točke, ki primerjajo sodobno toplotno črpalko zrak–voda, kot jo ima Sophie, s tradicionalnim kondenzacijskim plinskim kotlom, kot ga ima Marc.
- Toplotne črpalke lahko zaradi večje učinkovitosti pomagajo zmanjšati obratovalne stroške v primerjavi s plinskimi kotli.
- Stroški vgradnje so višji, vendar toplotne črpalke zdržijo 5–10 let dlje in imajo cenejše vzdrževanje.
- Cene plina močno nihajo, stroški toplotnih črpalk pa se lahko spreminjajo tudi zaradi cen električne energije in vladnih politik.
- Toplotne črpalke imajo veliko manjši ogljični odtis, še zlasti, če jih poganja električna energija iz obnovljivih virov.
- Vladne spodbude lahko pomagajo zmanjšati stroške vgradnje in izboljšajo splošno donosnost naložbe v toplotno črpalko.